Prosto lazeči polži po solati
Kako in zakaj pustim polže da prosto lazijo po vrtu, brez da bi jih pobrala ali karkoli fizično delala z njimi ali okrog njih? Predvidevam, da bom z odgovorom videna kot čist zblaznela, ampak na ta smešno preprost način jih nisem rabila pobrati/odstraniti niti enkrat že od lanskega poletja, ko jih je mrgolelo po desetine na dan. 😀
Mora z pobiranjem in prošnja iz obupa
Grozno neprijetno mi jih je bilo dvakrat na dan pobirat, vsakič jih je bilo za celo posodo. Vsakega polža mi je bilo neprijetno pobrat, ker sem vedla da jih ubijam, in tega nisem želela delati. Vseeno nisem vedla, kaj pa naj naredim, če so se pa razmnoževali kot za stavo, in jedli vse po vrsti.
Potem sem pa lani poleti med daljšim deževnim obdobjem in neskončnimi vrstami dnevnih polžov rekla, da se tega več ne grem in da bom poskusila drugače.
Obupano sem jih prosila, če lahko prosim jejo samo tiste rastline, ki že propadajo, in pustijo ostale, ki so zdrave. V zameno bom jih pustila prosto živeti. To je bila prva misel, bolj iz obupa, brez pravega pričakovanja. Polžov nekaj dni nisem pobrala, nisem šla na vrt, ker nisem želela videti, koliko so že pojedli brez pobiranja. Na moje presenečenje se je zgodilo ravno obratno, bilo jih je majn (vem, noro, kako?!), in moje zdrave rastlin so bile zdrave in večje kot prej, nič pojedene. Tiste, ki so že hirale, pa so mi lepo pospravili namesto mene. Do polžov sem čutila tako hvaležnost. Obljubila sem jim, da jih od zdaj naprej ne bom več nabirala in da lahko prosto jedo del rastlin, dokler večji del pustijo, in od tekrat nimam več težav z polži 
Ali to res lahko deluje?
Vem, sliši se kot pravljica. Ampak zadaj je dejansko več, kot zgleda. Zakaj lahko to deluje? V resnici ne vem čisto, mam pa sume.
1. Moč namere
Sama ogromno delam z namero, pri vsem; tako pri sebi, drugih, kot pri zunanjih okoliščinah in naravi, in sem vsakič znova spet presenečena, kakšno moč ima preprosta namera. O tem med mnogimi ostalimi avtorji piše tudi en mojih najljubših Wayne W. Dyer v svoji knjigi Moč namere, res čudovita knjiga. V njej navaja ogromno svojih izkušenj iz lastnega življenja, 30+ letne zdravilske prakse in ostalih raziskav in njegove izkušnje se skladajo z tem. Čudežne ozdravitve, spremembe telesa, celo zunanjih okoliščin, ob preprosti (ampak neomajno močni) nameri, da se bo to zgodilo.
2. Zavest narave in vsega v njej
Verjamem tudi v določeno stopnjo zavesti in odzivnosti v vsakem živem in neživem bitju. Verjamem, da se vse okrog nas odziva na naše namere in misli, v tem primeru rastline, ki ob dodatni ljubezni in skrbi tako rastejo bolj zdrave in močne, in so tako bolj odporne na "škodljivce", kot polži, ki sedaj namesto moje jeze, da živijo, prejmejo prošnjo in hvaležnost.
3. Ta planet si delimo, zemljo le izposojamo
Tretja stvar, ki jo tukaj upoštevam, je pa to, da si ta planet delimo, ne samo med seboj, ampak v prvi vrsti z živalmi, rastlinami in vsem kar nas obdaja. Zemlja ni naša, rastline in živali niso naše, vse si le delimo in začasno uporabljamo. Da narava deluje kot deluje, verjamem, da potrebuje vse svoje mikroorganizme, žuželke in živalce, tudi če navidez določene izgledajo samo v nadlogo. Ne vem, kaj je namen polžov in mi tudi ni toliko pomembno razumet, verjamem pa, da imajo svojo mesto v neverjetno inteligentnem organizmu narave in verjamem, da si vsak izmed njih zasluži spoštovanje in seveda tudi možnost, da se prehranjuje. Rastline, ki jih posadim, ne pripadajo meni, ampak sem vesela, da jih lahko velik del pojem, del pa vedno pustim na vrtu, da jih prejme tudi narava, ki nam jih je dala.
Ko polže in ostale žuželke torej prosim, da pojejo le rastline ki že odmirajo, in kolikor potrebujejo, določene pa pustijo pri miru, rastline pa občudujem, jim pošiljam ljubezen, si predstavljam kako rastejo velike in zdrave, zadaj ni le enostavna misel, ki bi od njih nekaj zahtevala, ampak vsebuje spoštovanje in hvaležnost do vsakega dela mojega vrta. Vsakič ko pridem na vrt in vidim da so polžki solate pustili, čeprav prosto lazijo preko njih, se jim iz dna srca zahvalim.
Če to res čutijo ali ne, ali se odzove v resnici vesolje ali narava sama, ne vem, vem pa, da sem v takem načinu vrtnarjenja izredno srečna in hvaležna.
